SPARTATHLON 2007

Leta 490 pred Kristusom so se Perzijci izkrcali blizu Maratonskega polja in se pripravili na bitko z Grki. Atenski mestni veljaki so spoznali, da imajo za bitko premalo mož, zato so najhitrejšega sela po imenu Filipides poslali v 246 kilometrov oddaljeno Šparto s klicem na pomoč. Upali so, da se jim bo še pred pričetkom bitke s Perzijci pridružila odlično pripravljena in disciplinirana špartanaka armada. Po zapisu grškega kronista Herodota, je Filipides pritekel do Šparte v 36 urah.

V začetku leta 1982 je britanski letalski oficir John Foden prebral zgodovinsko poročilo o teku Filipidesa v Šparto in se vprašal, če je možno tek v sodobnem času ponoviti. Po nekaj mesecih raziskav o poteku Filipidesove poti si je na načrt izrisal skoraj identično traso teka, med drugim tudi čez prelaz Sangas. Še z dvema prijateljema, prav tako letalcema, se je podal na pot iz Aten v Šparto in presenetili so medije, ki so poročali o tem, saj jim je uspelo pot premagati manj kot v dveh dneh. Temelji za danes poznani Špartatlon so bili postavljeni. Trasa je bila začrtana iz antične Atenske akropole po grški obali, čez nekaj prelazov do cilja pri kipu kralja Leonidasa v Šparti s časovno omejitvijo 36 ur.

Leta 1983 je na Špartatlonu štartalo vsega 16 tekmovalcev, in med njimi je bilo večinoma najti skupino avanturistov, ki so se z navdušenjem otroka spravili na pot in sanjali o doseženem cilju. Med njimi pa sta bila dva, ki sta s svojim pristopom do Špartatlona postavila osnovo za pravo tekmovalno plat ultramaratona: Grk Yannis Kouros in Jugoslovan Dušan Mravlje. V slogu nekdanjega natičnega kurirja sta brezkompromisno odtekla celotno traso, postavila neverjetni časovni cilj ostalim, ki so se prijavljali naslednja leta in Špartatlon umestila že v začetku med ultramaratonske teke, kjer pravi tekač na ultra dolge proge mora teči vsaj enkrat v življenju. Grško – jugoslovanski dvojec se je naslednje leto v konkurenci 18 tekčev še enkrat pomeril med seboj z vrhunsko pripravljenostjo, močjo in nepopustljivostjo in zopet deklasiral ostale tekmece.

V naslednjih letih se je na tek prijavljalo vse več tekačev in le redki so se z doseženim časom lahko dostojno postavili ob bok Kourossu in Mravljetu. Popularnost ultramaratonskega teka od Aten v Šparto se je dvignila po objavi novice, da bodo v Grčiji olimpijske igre in pred pričetkom le-teh, se je na Špartatlon začelo prijavljati vse več Japoncev, ki so posegali po visokih uvrstitvah. Leta 1996 se je Mravlje še enkrat odločil za nastop, tokrat pod slovnesko zastavo in za mnoge presenetljivo, za poznavalce ultramaratonskega teka pa povsem pričakovano osvojil tretje mesto.

Lansko leto je na štartu v Atenah stalo 230 tekačev, med njimi pa tudi zmagovalec ultramaratona skozi Dolino smrti v ZDA Scott Jurek. Dvomov o zmagovalcu Špartatlona 2006 kmalu po dobri tretjini opravljene poti ni bilo več: Jurek se je z izvrstnim časom kot prvi dotaknil kipa kralja Leonidasa v Šparti in tako vrhunsko leto 2006 potrdil na najboljši možen način: z zmagama na obeh najbolj prestižnih ultramaratonih na zemeljski obli.

Prijave za letošnji Špartatlon so v pisarno prireditelja že pričele prihajati. Med njimi bo list papirja, ki bo na pot proti Atenam odšel iz poštnega nabiralnika v Kovorju pri Tržiču. Dušan Mravlje odhaja na svoj peti Špartatlon, 24 let po prvem nastopu in 11 let po zadnjem. Ni se potrebno vprašati zakaj. Odgovor je zapisan na poti iz Aten v Šparto, le prebrati ga je potrebno znati!

Več informacij o Spartathlonu na uradni strani: http://www.spartathlon.gr/.